Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Februar 2024
Zahtevani donosi obveznic so se prvi petek v februarju, po objavi poročila z ameriškega trga dela, močno povečali. Višji zahtevani donosi so v teoriji škodljivi za velika tehnološka podjetja. Večina njihove vrednosti je v prihodnjih zaslužkih, ki jih je treba, ko se dvignejo zahtevani donosi, diskontirati po višji stopnji. Resničnost teorije je potrjevalo leto 2022, ko je, ko so se zahtevani donosi obveznic povečali, velikim tehnološkim podjetjem šlo slabo, in leta 2023, ko so se donosi vrnili pod nadzor, tehnološka podjetja pa so se dobro odrezala. Letos so se donosi spet povečali – vrednost tehnoloških delnic pa tudi!
Družbi Amazon in Meta Platforms, ki upravlja družbeno omrežje Facebook, sta prijetno presenetili svoje delničarje. Četrtletni rezultati obeh družb so krepko presegli pričakovanja, zasluge za to pa gre pripisati strogi stroškovni disciplini, ki je ob hkratni višji rasti prihodkov občutno povečala marže. Po objavi rezultatov so delnice Amazona poskočile za dobrih 8 odstotkov, merjeno v EUR, delnice Mete pa za kar 21 odstotkov. Tržna vrednost družbe Meta je v enem samem dnevu porasla za skoraj 200 milijonov ameriških dolarjev, kar je največja rast tržne kapitalizacije v zgodovini delniških trgov in približno enaka trenutni tržni kapitalizaciji celotne družbe Cisco Systems Inc.
Pa vendar vseh sedem ni enako veličastnih. Tesla je s četrtletnimi rezultati razočarala, obenem pa je CEO* družbe, Elon Musk, napovedal, da v letu 2024 pričakuje bistveno nižje število prodanih vozil kot lani. V letu 2024 je tako delnica Tesle izgubila že skoraj četrtino svoje vrednosti. Vlagatelji začenjajo natančno ocenjevati, kateri izmed sedmerice bodo imeli največ koristi od umetne inteligence. Zdi se, da so izbrali svoje »zmagovalce«, Tesla pa vse bolj deluje kot obtolčeno jabolko na polici, ki ga nihče noče. Musk, CEO* Tesle, in Zuckerberg, CEO* Mete, obračunavata drug z drugim že vse od leta 2016, ko je Muskova poskusna raketa družbe Space X eksplodirala in ob tem uničila Zuckerbergov satelit, vreden 200 milijonov dolarjev, ki naj bi ga ponesla v vesolje. Spor je šel lani absurdno daleč, saj je Musk izzval Zuckerberga na boj v kletki. Ta se sicer ni zgodil, je pa Meta v zadnjem četrtletju z 25-odstotno rastjo prihodkov in trikrat večjim dobičkom v primerjavi s preteklim letom Musku v »finančnem ringu« nedvomno zadala boleče modrice. Meta je danes na trgu vredna več kot dvakrat toliko kot Tesla.
Če se vrnemo k teoriji, je kombinacija skokovite rasti zahtevanih donosov in rasti tehnoloških delnic, zajetih v indeksu Nasdaq, letos zelo nenavadna. Edini skrajnejši primer je bil leta 1999, pred pokom dot.com balona. Na splošno se takšna kombinacija zgodi po hudi recesiji (kot leta 2009), ko so zahtevani donosi visoki in ljudje hkrati že kupujejo delnice, ali v balonu, ko ljudem preprosto ni mar.
Rast tehnološkega indeksa Nasdaq je bila lani v veliki meri zasluga veličastnih sedem (Alphabet, Amazon, Apple, Meta Platforms, Microsoft, Nvidia in Tesla). Po kratkem predahu v drugi polovici leta 2023 pa so rezultati zadnjega četrtletja (objavili so jih že vsi proizvajalci, razen Nvidia) dovolj, da so veličastni dosegli nov rekord v primerjavi s preostalim trgom. Sedmerica je letos do 5. februarja, merjeno v EUR, doseglo 12-odstotno rast - v primerjavo, indeks Nasdaq je v istem obdobju višje za 7 odstotkov. Morda je ob taki rasti preudarno, če velika tehnološka imena v portfeljih uravnotežimo z bolj ugodno vrednotenimi delnicami, ki se bolje obnesejo v primeru, če bi kaj počilo.
*Glavni izvršni direktor
Februar 2024
Zahtevani donosi obveznic so se prvi petek v februarju, po objavi poročila z ameriškega trga dela, močno povečali. Višji zahtevani donosi so v teoriji škodljivi za velika tehnološka podjetja. Večina njihove vrednosti je v prihodnjih zaslužkih, ki jih je treba, ko se dvignejo zahtevani donosi, diskontirati po višji stopnji. Resničnost teorije je potrjevalo leto 2022, ko je, ko so se zahtevani donosi obveznic povečali, velikim tehnološkim podjetjem šlo slabo, in leta 2023, ko so se donosi vrnili pod nadzor, tehnološka podjetja pa so se dobro odrezala. Letos so se donosi spet povečali – vrednost tehnoloških delnic pa tudi!
Družbi Amazon in Meta Platforms, ki upravlja družbeno omrežje Facebook, sta prijetno presenetili svoje delničarje. Četrtletni rezultati obeh družb so krepko presegli pričakovanja, zasluge za to pa gre pripisati strogi stroškovni disciplini, ki je ob hkratni višji rasti prihodkov občutno povečala marže. Po objavi rezultatov so delnice Amazona poskočile za dobrih 8 odstotkov, merjeno v EUR, delnice Mete pa za kar 21 odstotkov. Tržna vrednost družbe Meta je v enem samem dnevu porasla za skoraj 200 milijonov ameriških dolarjev, kar je največja rast tržne kapitalizacije v zgodovini delniških trgov in približno enaka trenutni tržni kapitalizaciji celotne družbe Cisco Systems Inc.
Pa vendar vseh sedem ni enako veličastnih. Tesla je s četrtletnimi rezultati razočarala, obenem pa je CEO* družbe, Elon Musk, napovedal, da v letu 2024 pričakuje bistveno nižje število prodanih vozil kot lani. V letu 2024 je tako delnica Tesle izgubila že skoraj četrtino svoje vrednosti. Vlagatelji začenjajo natančno ocenjevati, kateri izmed sedmerice bodo imeli največ koristi od umetne inteligence. Zdi se, da so izbrali svoje »zmagovalce«, Tesla pa vse bolj deluje kot obtolčeno jabolko na polici, ki ga nihče noče. Musk, CEO* Tesle, in Zuckerberg, CEO* Mete, obračunavata drug z drugim že vse od leta 2016, ko je Muskova poskusna raketa družbe Space X eksplodirala in ob tem uničila Zuckerbergov satelit, vreden 200 milijonov dolarjev, ki naj bi ga ponesla v vesolje. Spor je šel lani absurdno daleč, saj je Musk izzval Zuckerberga na boj v kletki. Ta se sicer ni zgodil, je pa Meta v zadnjem četrtletju z 25-odstotno rastjo prihodkov in trikrat večjim dobičkom v primerjavi s preteklim letom Musku v »finančnem ringu« nedvomno zadala boleče modrice. Meta je danes na trgu vredna več kot dvakrat toliko kot Tesla.
Če se vrnemo k teoriji, je kombinacija skokovite rasti zahtevanih donosov in rasti tehnoloških delnic, zajetih v indeksu Nasdaq, letos zelo nenavadna. Edini skrajnejši primer je bil leta 1999, pred pokom dot.com balona. Na splošno se takšna kombinacija zgodi po hudi recesiji (kot leta 2009), ko so zahtevani donosi visoki in ljudje hkrati že kupujejo delnice, ali v balonu, ko ljudem preprosto ni mar.
Rast tehnološkega indeksa Nasdaq je bila lani v veliki meri zasluga veličastnih sedem (Alphabet, Amazon, Apple, Meta Platforms, Microsoft, Nvidia in Tesla). Po kratkem predahu v drugi polovici leta 2023 pa so rezultati zadnjega četrtletja (objavili so jih že vsi proizvajalci, razen Nvidia) dovolj, da so veličastni dosegli nov rekord v primerjavi s preostalim trgom. Sedmerica je letos do 5. februarja, merjeno v EUR, doseglo 12-odstotno rast - v primerjavo, indeks Nasdaq je v istem obdobju višje za 7 odstotkov. Morda je ob taki rasti preudarno, če velika tehnološka imena v portfeljih uravnotežimo z bolj ugodno vrednotenimi delnicami, ki se bolje obnesejo v primeru, če bi kaj počilo.
*Glavni izvršni direktor
