Aleš Šoba, CFA, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
November 2024
Ameriške delnice imajo po prepričljivi zmagi Donalda Trumpa v predsedniški bitki za seboj najboljši teden v zadnjem letu. Indeks S&P 500 je pridobil 4,7 odstotka in prvič v svoji zgodovini prebil mejo 6000 indeksnih točk. Ameriški dolar je močno pridobil napram evru, evropski vlagatelji v ameriške delnice so bogatejši za približno šest odstotkov. Med zmagovalci najdemo še bitcoin (ki je dosegel nov rekord) in delnice Tesle Elona Muska. Mnogo slabše so se odrezali ostali delniški trgi, predvsem evropske delnice, kjer že tako načeto evropsko gospodarstvo z negotovostjo pričakuje nov Trumpov mandat.
Zakaj so trgi ob ponovni izvolitvi Trumpa tako evforični
Nedvomno je prvi razlog konec negotovosti, kdo bo predsednik in kakšne reforme bodo sprejete. Vprašanje je samo, v kolikšni meri bo Trump izpolnil svoje predvolilne obljube. Mogoče ne čisto tako, kot je obljubljal, smer pa je jasna. Kaže v nižanje davkov, deregulacijo in uvozne carine. Finančni trgi so se še posebej razveselili potencialno nižjih davkov in deregulacije, uvozne carine pa jemljejo kot manjše zlo.
Trump je že v svojem prvem mandatu, leta 2017, izvedel obsežno davčno reformo, katere določeni deli se iztečejo leta 2025, in brez podaljšanja bi se davčno breme tako za podjetja kot gospodinjstva povečalo. Glavni dosežek je bil znižanje davka na dobiček podjetij, ki se je znižal s 35 na 21 odstotkov. Trump zdaj poleg podaljšanja zakonodaje iz leta 2017 napoveduje dodatno znižanje tega davka na 15 odstotkov. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs ocenjuje, da znižanje davčne stopnje za en odstotek pomeni povišanje dobičkov podjetij iz indeksa S&P 500 za skoraj en odstotek.
Podjetja se veselijo tudi, da bo Trump izpolnil svojo obljubo in izvedel najbolj agresivno zmanjšanje regulacije v ameriški zgodovini. V pomoč naj bi mu bil najbogatejši zemljan Elon Musk, ki naj bi vodil »komisijo za vladno učinkovitost«, ki bi ukinila deset obstoječih pravil za vsako novouvedeno. Poleg tega naj bi uvedel blažji nadzor nad umetno inteligenco ter kriptookoljem, manj regulacije pa se obljublja tudi bankam in energetskemu sektorju.
Najbolj sporni del Trumpovih napovedi so uvozne carine. Zdaj obljublja uvedbo carin med 10 in 20 odstotkov na celoten ameriški uvoz, 60 odstotkov na vse izdelke iz Kitajske in celo do 500-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz Mehike. Analitiki menijo, da bo nedvomno uvedel določene carine, vendar ne tako visokih. Težava s carinami je, povzročijo višje cene za potrošnike, kar bi bila kruta ironija, saj je prav jeza zaradi inflacije privedla do večje podpore Donaldu Trumpu.
Kaj lahko gre narobe
Kje se lahko zalomi ob idiličnem scenariju za ameriško gospodarstvo in ameriška podjetja? Glavna skrb je, da bi novo znižanje davčnih bremen močno poslabšalo ameriške javne finance. Že zdaj se ocenjuje, da bo ameriški proračunski primanjkljaj znašal približno 6 odstotkov BDP v naslednjem desetletju, kar je za okolje miru in rekordno nizke brezposelnosti nepredstavljivo. Višja inflacija in višji proračunski primanjkljaj bi lahko privedla do višjih obrestnih mer, kar bi bilo negativno tako za gospodarstvo kot delnice podjetij.
Trump, četudi ne bo izvedel vseh napovednih ukrepov, je bolje pripravljen kot v prvem mandatu in bo pustil velik pečat, ne samo na ameriško gospodarstvo, temveč na ves svet. Pred nami so zanimiva štiri leta.
November 2024
Ameriške delnice imajo po prepričljivi zmagi Donalda Trumpa v predsedniški bitki za seboj najboljši teden v zadnjem letu. Indeks S&P 500 je pridobil 4,7 odstotka in prvič v svoji zgodovini prebil mejo 6000 indeksnih točk. Ameriški dolar je močno pridobil napram evru, evropski vlagatelji v ameriške delnice so bogatejši za približno šest odstotkov. Med zmagovalci najdemo še bitcoin (ki je dosegel nov rekord) in delnice Tesle Elona Muska. Mnogo slabše so se odrezali ostali delniški trgi, predvsem evropske delnice, kjer že tako načeto evropsko gospodarstvo z negotovostjo pričakuje nov Trumpov mandat.
Zakaj so trgi ob ponovni izvolitvi Trumpa tako evforični
Nedvomno je prvi razlog konec negotovosti, kdo bo predsednik in kakšne reforme bodo sprejete. Vprašanje je samo, v kolikšni meri bo Trump izpolnil svoje predvolilne obljube. Mogoče ne čisto tako, kot je obljubljal, smer pa je jasna. Kaže v nižanje davkov, deregulacijo in uvozne carine. Finančni trgi so se še posebej razveselili potencialno nižjih davkov in deregulacije, uvozne carine pa jemljejo kot manjše zlo.
Trump je že v svojem prvem mandatu, leta 2017, izvedel obsežno davčno reformo, katere določeni deli se iztečejo leta 2025, in brez podaljšanja bi se davčno breme tako za podjetja kot gospodinjstva povečalo. Glavni dosežek je bil znižanje davka na dobiček podjetij, ki se je znižal s 35 na 21 odstotkov. Trump zdaj poleg podaljšanja zakonodaje iz leta 2017 napoveduje dodatno znižanje tega davka na 15 odstotkov. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs ocenjuje, da znižanje davčne stopnje za en odstotek pomeni povišanje dobičkov podjetij iz indeksa S&P 500 za skoraj en odstotek.
Podjetja se veselijo tudi, da bo Trump izpolnil svojo obljubo in izvedel najbolj agresivno zmanjšanje regulacije v ameriški zgodovini. V pomoč naj bi mu bil najbogatejši zemljan Elon Musk, ki naj bi vodil »komisijo za vladno učinkovitost«, ki bi ukinila deset obstoječih pravil za vsako novouvedeno. Poleg tega naj bi uvedel blažji nadzor nad umetno inteligenco ter kriptookoljem, manj regulacije pa se obljublja tudi bankam in energetskemu sektorju.
Najbolj sporni del Trumpovih napovedi so uvozne carine. Zdaj obljublja uvedbo carin med 10 in 20 odstotkov na celoten ameriški uvoz, 60 odstotkov na vse izdelke iz Kitajske in celo do 500-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz Mehike. Analitiki menijo, da bo nedvomno uvedel določene carine, vendar ne tako visokih. Težava s carinami je, povzročijo višje cene za potrošnike, kar bi bila kruta ironija, saj je prav jeza zaradi inflacije privedla do večje podpore Donaldu Trumpu.
Kaj lahko gre narobe
Kje se lahko zalomi ob idiličnem scenariju za ameriško gospodarstvo in ameriška podjetja? Glavna skrb je, da bi novo znižanje davčnih bremen močno poslabšalo ameriške javne finance. Že zdaj se ocenjuje, da bo ameriški proračunski primanjkljaj znašal približno 6 odstotkov BDP v naslednjem desetletju, kar je za okolje miru in rekordno nizke brezposelnosti nepredstavljivo. Višja inflacija in višji proračunski primanjkljaj bi lahko privedla do višjih obrestnih mer, kar bi bilo negativno tako za gospodarstvo kot delnice podjetij.
Trump, četudi ne bo izvedel vseh napovednih ukrepov, je bolje pripravljen kot v prvem mandatu in bo pustil velik pečat, ne samo na ameriško gospodarstvo, temveč na ves svet. Pred nami so zanimiva štiri leta.
