Sava Infond novica 3.4.2025 | OTP banka

Upravljanje s piškotki
Po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) je za uporabo določenih piškotkov potrebna privolitev uporabnika. Uporabo piškotkov lahko tudi kadarkoli zavrnete. Po zavrnitvi boste našo spletno mesto še vedno lahko obiskali, vendar spletna stran morda ne bo delovala na predviden način.
Ali soglašate z uporabo sledečih piškotov?
Nujno potrebni piškotki
Piškotki za shranjevanje vaših prednostnih izbir in nastavitev
Soglašam
Ne soglašam
Google Analytics piškotki za analitične namene
Soglašam
Ne soglašam
Piškotki tretjih oseb (Facebook, Twitter, LinkedIn, Ad Words, Hotjar)
Soglašam
Ne soglašam
Začnite tipkati, kar iščete
Lekcije iz 150 let: vlaganje je maraton, ne sprint
 
Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.

April 2025

Pretekli teden je minilo 25 let od razpoka dot.com balona. Borzni zlom je eden izmed najbolj strah vzbujajočih pojavov v finančnem svetu. Močan padec vrednosti delnic lahko izbriše tisoče milijard dolarjev premoženja in povzroči gospodarsko krizo. Toda ali se lahko iz zgodovine naučimo, kako se zaščititi pred takšnimi dogodki? Pregled zadnjih 150 let borznih zlomov razkriva nekaj ključnih vzorcev in lekcij, ki so danes bolj aktualne kot kadar koli prej.

Borzni zlomi so neizogibni, vendar prehodni
Prvi in najpomembnejši nauk iz zgodovine je, da borzni zlomi niso redkost. Od slavne panike leta 1873 do velike depresije leta 1929, tehnološkega balona leta 2000 in finančne krize 2008, vsaka generacija vlagateljev je doživela vsaj en velik borzni padec. Kljub temu se je trg vedno pobral in v naslednjih letih dosegel nove vrhove. Zato panika in prenagljena prodaja pogosto nista najboljša strategija. Zgodovina kaže, da se potrpežljivi vlagatelji, ki vztrajajo skozi nihanja, pogosto znajdejo v boljšem položaju kot tisti, ki poskušajo tempirati trg.

Razlogi za zlom se spreminjajo, vzorci ostajajo
Vsak borzni zlom ima svoje specifične vzroke: to so lahko precenjeni trgi, špekulativni baloni, prekomerno zadolževanje ali celo geopolitične napetosti. Vendar se vzorci ponavljajo. Pogosto se obdobja velikih rasti končajo s pretirano evforijo, ko vlagatelji verjamejo, da bodo cene rasle v neskončnost. Temu sledi nenaden preobrat, ko panika povzroči množične prodaje in strm padec vrednosti delnic. Nazoren primer je dot.com balon ob prelomu tisočletja, ko so vlagatelji množično vlagali v tehnološka podjetja v prepričanju, da internetna doba prinaša neomejene možnosti. Ko so podjetja začela propadati zaradi pomanjkanja dejanskih prihodkov, se je zaupanje porušilo, kar je vodilo v strm padec tehnološkega indeksa Nasdaq.

Prekomerna zadolženost vodi v večje zlome
Eden od ključnih dejavnikov, ki lahko poglobijo borzni zlom, je prekomerna zadolženost. To smo videli v veliki depresiji, ko so vlagatelji uporabljali velike vzvode za nakup delnic, pa tudi v letu 2008, ko so hipotekarna posojila s slabo bonitetno oceno povzročila finančni kolaps. Ko se trg začne krhati, visoka zadolženost deluje kot pospeševalec padca, saj so vlagatelji prisiljeni prodajati svoja sredstva, da bi pokrili dolgove, kar še dodatno znižuje cene delnic. 

Diverzifikacija je najboljša obramba
Eden od najzanesljivejših načinov za zmanjšanje tveganja borznega zloma je diverzifikacija naložb. Vlagatelji, ki imajo svoj kapital razporejen v različne sektorje, regije in razrede sredstev (delnice, obveznice, nepremičnine), so manj izpostavljeni velikim izgubam ob padcih trga. Med finančno krizo 2008 so na primer trpeli predvsem vlagatelji, ki so imeli prevelik delež naložb v sektorjih nepremične in banke. Tisti, ki so imeli v svojih portfeljih tudi obveznice in surovine, so imeli manjše izgube in hitrejše okrevanje.

Centralne banke in vlade igrajo ključno vlogo
V preteklih desetletjih so centralne banke in vlade postale vse bolj aktivne pri blaženju posledic borznih zlomov. Med veliko depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja ameriška centralna banka ni ukrepala hitro, kar je povzročilo dolgotrajno recesijo. Nasprotno pa je med finančno krizo 2008 ameriška centralna banka znižala obrestne mere in začela program kvantitativnega sproščanja, kar je pomagalo stabilizirati trg. To ne pomeni, da so borzni zlomi odpravljeni, a monetarna politika in fiskalni ukrepi lahko pomembno vplivajo na hitrost okrevanja. 

Zgodovina nas uči potrpežljivosti
Borzni zlomi so boleči, vendar ne pomenijo konca sveta. Čeprav jih ni mogoče natančno napovedati, nam zgodovina ponuja dragocene lekcije o tem, kako ravnati v obdobjih tržnih pretresov. Dolgoročni pristop, razpršene naložbe, previdno upravljanje dolga in razumevanje makroekonomskih dejavnikov so ključni elementi uspešne strategije, ki lahko pomaga vlagateljem prebroditi tudi najbolj negotove čase.

Vlaganje je maraton, ne sprint. Tisti, ki ostanejo mirni v času krize, so pogosto nagrajeni z dolgoročnim uspehom.

 

Več o tem

 
 
Fotogalerija

Vas zanima enostavno investiranje? Za vse - kjerkoli in kadarkoli.
 

 
otp banka

Že z enim klicem

 
Kliknite na ZANIMA ME, oddajte svoje podatke in kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.

ZANIMA ME

Kontaktirajte nas in pomagali vam bomo poiskati za vas najboljšo rešitev.
otp banka080 17 70
 
otp banka

Digitalno


Poslujte z vzajemnimi in spremljajte svoje naložbe v spletni banki Bank@Net ali mobilni banki mBank@Net.


Prenesite mobilno banko mBank@Net tukaj:

otp banka  otp banka
 
otp banka

V poslovalnici

 
Lahko nas obiščete tudi v prostorih Oddelka investicijskega bančništva ali v najbližji bančni poslovalnici poslovalnici. 

Smo najbolj dostopna banka z najširšo mrežo, kjer lahko opravljate razne bančne storitve po celi Sloveniji.
 
posebnaponudba-100 (1).jpg?master=45

Enostavno investiranje


Poslujte z vzajemnimi skladi in trgujte s finančnimi instrumenti enostavno in ugodno ter spremljajte stanje svojih naložb na enem mestu, prek Bank@Neta in mBank@Neta.

Več o tem
 
posebnaponudba-100 (1).jpg?master=45
OTP_enosinvestiranje_760x465.jpg?master=45

Vzajemni skladi


Izkoristite naložbe v vzajemne sklade Sava Infond, Triglav Skladi in Raiffeisen Capital Management (RCM), ki vam omogočajo višje donose, in tako lažje dosezite zastavljene finančne načrte. Z nami poiščite pravi naložbeni cilj!

Več o tem
 
OTP_enosinvestiranje_760x465.jpg?master=45
760x465-100.jpg?master=45

Borzno posredovanje


Posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na domačem trgu vrednostnih papirjev in na večini svetovnih kapitalskih trgov.


Več o tem
 
760x465-100.jpg?master=45
Opozorilo vlagateljem
Infond vzajemne sklade upravlja družba Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o., vzajemne sklade Raiffeisen Capital Management (v nadaljevanju: RCM) upravlja družba Raiffeisen Kapitalanlage - Gesellschaft m.b.H., sklade BNP Paribas upravlja družba BNP Paribas Investment Partners, sklade Allianz Global Investors Fund upravlja družba Allianz Global Investors Luxembourg S.A., sklade Deka Investmentfunds upravlja družba Deka International S.A., Luxembourg.Triglav skladi, ki jih upravlja Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o..

Družbi Allianz Global Investors Luxembourg S.A. ter Deka International S.A., Luxembourg sta se odločili za deregistracijo vseh svojih vzajemnih skladov v Sloveniji.

Trženje, distribucijo in vplačila Infond skladov ter skladov RCM in BNP Paribas v Sloveniji opravlja OTP banka d.d..

Vzajemni skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene in garantirane donosnosti. Naložbe v vzajemne sklade niso zajete v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.

Prospekt z vključenimi pravili upravljanja posameznega Infond sklada oz. Prodajni prospekt, Ključni podatki za vlagatelje, Letno in Polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas v poglavju Vzajemni skladi, na sedežu družbe OTP banke d.d. in v vseh poslovalnicah družbe OTP banke d.d..

Zaradi nihanj tečajev vrednostnih papirjev in valut je mogoče, da vlagatelj v obdobju investiranja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v vzajemni sklad. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov RCM in BNP Paribas so dnevno objavljeni v časopisu Časnik Večer. Vstopne provizije oz. distribucijska provizija se pri posameznih skladih se gibljejo v večini med 0 in 3 odstotki vplačanega zneska. Izstopne provizije ni, upravljavske provizije posameznih skladov so razvidne na spletnih straneh Infond skladov, skladov RCM in BNP Paribas.

Podatki na tej spletni strani niso ponudba niti priporočilo za nakup ali prodajo niti investicijska analiza in ne predstavljajo storitev investicijskega svetovanja, temveč so samo informativne narave.

Za pridobitev informacij o primernosti posamezne naložbe in točnih podatkov glede naložbe v vzajemni sklad naj se vlagatelj oz. potencialni vlagatelj obrne na svojega finančnega svetovalca ali na vpisno mesto.