Z novelo ZDIJZ-D so postale javne informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke in jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, vodila kot kredite neplačnikov (5. odstavek 6. a člena ZDIJZ). V zvezi s krediti neplačnikov, ki niso bili preneseni na DUTB, zagotavlja dostop do informacij javnega značaja banka, medtem ko je podatke iz kreditov, ki so bili preneseni na DUTB, dolžna zagotavljati DUTB. Podatki, ki jih mora banka objaviti po noveli ZDIJZ-D, so (5. odstavek 6.a člena ZDIJZ):
- iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe;
- iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta in
- iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja.
OTP banka d.d. mora na svoji spletni strani objaviti podatke o terjatvah dolžnikov na dan prenosa 18. decembra 2013, in sicer najkasneje do 19. oktobra 2014. Po mnenju OTP banke ZDIJZ-D dodatno krši načelo zaupnosti in čezmerno posega v bančno skrivnost. V tem se OTP banka pridružuje ugotovitvam Banke Slovenije, da je besedilo novele pomanjkljivo in da posega v ustavne pravice bank, ki jih zadeva, prav tako pa stališču Evropske centralne banke, ki nad interes razkrivanja postavlja ohranjanje stabilnosti bančnega sistema in preprečitev, da bi se likvidnostna kriza spremenila v krizo solventnosti.
OTP banka je z uveljavitvijo ZDIJZ-D postavljena v neenakopraven položaj v primerjavi s konkurenco, saj novosti, ki jih zakon prinaša, po mnenju banke posegajo oz. ožijo zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti, ki ga v OTP banki sicer postavljajo v ospredje bančnega delovanja. Z objavo predpisanih podatkov o kreditojemalcih namreč grozi nevarnost nastanka nepopravljivih škodljivih posledic zaradi posega v dobro ime tako za stranke OTP banke, banko in njene organe.
Omenjeni zakon tako otežuje tržni nastop banke in njena prizadevanja za doseganje boljših poslovnih rezultatov, saj bi objava zgoraj naštetih podatkov lahko povzročila izgubo strank oz. krčenje tržnega deleža banke. Zato si bo OTP banka še naprej prizadevala za zaščito interesov tako strank kot poslovnih interesov banke.
